Uvod
Zamisel o strokovnem srečanju se je ob koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja porodila članom Sekcije za konservatorsko-restavratorsko dejavnost (takrat imenovane še Kolegij sekcije muzejskih konservatorjev-restavratorjev), ki deluje v sklopu Skupnosti muzejev Slovenije. Sekcijo od leta 2000 vodi mag. Jana Šubic Prislan. Pobudo Kolegija je leta 2000 sprejel tudi Izvršni odbor Društva restavratorjev Slovenije pod vodstvom Iva Nemca.[1] Prvo strokovno srečanje je potekalo leta 2001 v atriju Narodnega muzeja Slovenije, nato se je leta 2010 preselilo v Slovenski etnografski muzej, od leta 2015 pa že šesto leto zapored poteka v steklenem atriju Narodne galerije. V dvajsetih letih so se pri organizaciji srečanja in izdajanju publikacije zvrstili številni sodelavci.
Strokovno srečanje konservatorjev-restavratorjev, Narodni muzej Slovenije 2001–2009
Izvršilni organizatorji: Zoran Milić (2001–2009), Irena Porekar Kacafura (2001, 2002), Anita Virag (2002–2008), Sonja Perovšek (2003–2009), Gorazd Lemajič (2003–2009), Igor Ravbar (2003, 2009) in Janja Slabe (2009)
Prvo enodnevno strokovno srečanje s plakati, takrat še imenovano Pomladno srečanje, je leta 2001 organiziral Oddelek za konserviranje in restavriranje Narodnega muzeja Slovenije pod vodstvom Zorana Milića. Na srečanju, ki je potekalo v atriju Narodnega muzeja, je bilo predstavljenih 33 plakatov. Teme so bile večinoma posvečene konserviranju-restavriranju muzejskega gradiva ter v manjši meri arhivskega in galerijskega gradiva. Leta 2003 je na srečanju prvič sodelovala kolegica s Hrvaške, tej so se leta 2004 pridružili še kolegi iz srbskega Diana Centra v Beogradu. Od leta 2004 na srečanju s plakati intenzivneje sodelujejo tudi konservatorji-restavratorji iz ZVKDS, Restavratorskega centra. Leta 2006 je na strokovnem srečanju sodelovalo že več kot 60 udeležencev. Poleg kolegov iz Srbije in Hrvaške so se prvič predstavili bolgarski konservatorji-restavratorji. Leta 2007 je bila mednarodna zasedba izjemno pisana, rekordno število plakatov se je ustavilo pri številki 71. Poleg kolegov iz Bolgarije, Romunije, Srbije, Avstrije in Italije je po številu udeležencev izstopalo sodelovanje hrvaških kolegov iz Hrvaškega restavratorskega zavoda. V letih 2008 in 2009 sta strokovni srečanji potekali v sklopu dogodka, imenovanega Dnevi Nade Sedlar.[2] Zadnje srečanje v Narodnem muzeju Slovenije je prvič potekalo v okviru t. i. majske Konservatorsko-restavratorske transverzale.[3]
Strokovno srečanje konservatorjev-restavratorjev, Slovenski etnografski muzej 2010–2014
Izvršilni organizatorji: Ana Motnikar (2010–2014), Janez Črne (2010, 2011), Gregor Kos (2010–2014), Nina Zdravič Polič (2010, 2011), Sonja Perovšek (2010), Zoran Milić (2010), Irena Porekar Kacafura (2011–2014), Nataša Nemeček (2012–2014)
Po desetih letih se je strokovno srečanje leta 2010 iz Narodnega muzeja Slovenije preselilo v Slovenski etnografski muzej, kjer je organizacijo prevzel Oddelek za konserviranje in restavriranje pod vodstvom Ane Motnikar, ki je urejala tudi publikacijo. Srečanje je potekalo v upravni stavbi in v razstavnih prostorih Slovenskega etnografskega muzeja. Od prvotnih 33 plakatov se je njihovo število več kot podvojilo, saj je bilo leta 2014 predstavljenih že 72 plakatov. To je pomenilo ogromen organizacijski, prostorski in tehnični zalogaj. Poleg že tradicionalne udeležbe kolegov s Hrvaške in Srbije so se leta 2011 srečanja prvič v večjem številu udeležili kolegi z Madžarske iz Oddelka za konservatorstvo Madžarske akademije za likovno umetnost. Razstavi s plakati so bila poleg dotedanjih krajših predavanj pridružena še daljša plenarna predavanja: Eva Ilec, Konserviranje in restavriranje tapiserij (2011); Miladi Makuc Semion in Martina Vuga, Tehnološki vidiki kiparskega ustvarjanja in konserviranje-restavriranje opusa Alojza Gangla (2011); Franc Pohleven, Ogroženost in zaščita lesenih predmetov in objektov etnološke dediščine (2012); Marko Frelih, Potopljeno kraljestvo (2013); Nataša Nemeček, Zgodovinski razvoj konservatorsko-restavratorske dejavnosti v Narodnem muzeju Slovenije (2014).
Strokovno srečanje konservatorjev-restavratorjev, Narodna galerija 2015–
Izvršilni organizatorji: Martina Vuga, Simona Škorja, Andrej Hirci, Miha Pirnat, Tina Buh
Leta 2015 je organizacijo srečanja prevzel Oddelek za konserviranje in restavriranje Narodne galerije pod vodstvom Martine Vuga, srečanje pa poteka v steklenem atriju galerije. Prišlo je tudi do nekaterih organizacijskih sprememb. V preteklih letih se je namreč pokazalo, da je organizacija srečanja zaradi velikega števila prijavljenih postala velik zalogaj, zato ni bilo več mogoče, da bi organizacijo in uredništvo publikacije opravljala samo ena oseba. Uredništvo publikacije je zato prevzela Nataša Nemeček. Na 15. strokovnem srečanju leta 2015 je bilo predstavljenih rekordnih 92 plakatov, med katerimi so jih kar četrtino poslali kolegi iz tujine. Ker je srečanje postalo mednarodno odmevno, so bili na razstavo leta 2016 vključeni še izvlečki v angleščini. Povečalo se je tudi število predavanj. Ta so razdeljena na dva dela. Prvi sklop plenarnih predavanj je zastavljen tematsko in izhaja iz prispevkov, objavljenih v publikaciji Konservator-restavrator, vendar je omejen na tri predavatelje. Od leta 2015 so se v tem sklopu zvrstila naslednja predavanja: Preventivno konserviranje s predavateljico Jano Šubic Prislan (2015); Prenova Narodne galerije (2016), pri čemer so problematiko prenove predstavili trije predavatelji: Matej Zupančič, Katja Kavkler in Anka Batič; Zaplinjanje in dezinsekcija (2017) s predavatelji Milanom Lovrecem, Primožem Urekom in Irino Pucić; Estetska prezentacija (2018) s predavateljicami Ajdo Mladenović, Miladi Makuc Semion in Nadjo Šičarov; Konserviranje-restavriranje modernih in sodobnih umetnin (2019) s predavatelji Mirto Pavić in Jurijem Smoletom. Drugi sklop predavanj pa je že tradicionalno posvečen kratki predstavitvi projektov, predstavljenih na plakatih.
Publikacija Konservator-restavrator (2006–)
Glavni uredniki: Zoran Milić, Narodni muzej Slovenije (2006–2010), Ana Motnikar, Slovenski etnografski muzej (2011–2014), Nataša Nemeček, Narodni muzej Slovenije (2015–2020)
Uredniški odbor: Irena Porekar Kacafura (2012–, muzejsko gradivo, kamen), Lucija Močnik Ramovš (2012–, slike, polikromirana plastika), Sabina Kramar (2012–, naravoslovne raziskave), Ana Motnikar (2012–, tekstil), Tina Buh (2015–2018, papir), Ajda Mladenović (2018–, stensko slikarstvo, stavbna dediščina), Jasna Malešič (2019–, papir)
Strokovno srečanje je že od vsega začetka spremljala publikacija. Sprva se je imenovala Strokovna predstavitev slovenskih konservatorskih in restavratorskih delavnic (2001–2005), leta 2006 pa se je preimenovala v Konservator-restavrator, Povzetki strokovnega srečanja (2006–2015) in leta 2016 v Konservator-restavrator, Povzetki mednarodnega strokovnega srečanja (2016–). Vse do leta 2015 je bila publikacija financirana večinoma s sponzorskimi sredstvi. Od leta 2015 jo delno financira Ministrstvo za kulturo.
Za prvo obdobje (2001–2009), ko je uredniško politiko usmerjal Zoran Milić, je značilen manjši format, za oblikovanje pa je skrbel Gorazd Lemajič.
Leta 2011 je mesto glavne urednice prevzela Ana Motnikar. Prvo leto (2010), ko se je srečanje preselilo v SEM, je format publikacije ostal enak, leta 2011 je publikacija Konservator-restavrator dobila večji format, z letom 2012 pa je bil vzpostavljen tudi uredniški odbor, ki še danes – v razširjeni obliki – bdi nad vsebino povzetkov. Za oblikovanje in prelom sta skrbela Gregor Kos in Patricija Belak.
Leta 2015 je uredništvo prevzela Nataša Nemeček. Delno financiranje s strani Ministrstva za kulturo je omogočilo, da sta publikacijo prvič lahko oblikovala profesionalna oblikovalca – Tanja Semion in Marin Šantić, od leta 2018 pa za pripravo preloma skrbi Petra Benedik. Poleg novega oblikovanja so bili prečiščeni naslovi in podatki o avtorjih povzetkov, posamezna področja pa so bila urejena v ustrezne vsebinske sklope (npr. papir, tekstil, slike itd.), s čimer je bil nadgrajen koncept Ane Motnikar iz leta 2014. Ker je srečanje postalo izrazito mednarodno, so bili leta 2016 v publikacijo vključeni kratki izvlečki v angleščini. Hkrati je bil razširjen tudi plenarni del publikacije. Število prispevkov se je od leta 2015 izrazito povečalo, saj je bilo tega leta objavljenih 92 povzetkov plakatov in daljši prispevek o preventivnem konserviranju, leta 2019 pa je prispelo 97 prispevkov in pet plenarnih prispevkov o problematiki sodobnih umetnin. Takšna količina prispevkov v zadnjem obdobju pomeni velik pritisk na delo članic uredniškega odbora in obeh lektorjev, saj morajo v izjemno kratkem času dveh mesecev recenzirati vse prispevke, jih lektorirati in pripeljati publikacijo do tiska.
In še nekaj statističnih podatkov (2001–2019)
Za zadnjih devetnajst let našega skupnega strokovnega druženja pa je zanimivo pogledati tudi nekatere številčne podatke.
Na strokovnih srečanjih je pri pripravi 1.296 člankov sodelovalo 1.617 avtorjev in soavtorjev, nekateri z več prispevki in več let zapovrstjo, od tega 1.278 iz Slovenije in 339 iz tujine (Hrvaška, Srbija, Madžarska, Romunija, Bolgarija, Makedonija, Portugalska, Italija, Finska, Avstrija, Nemčija, Češka, Egipt in Švica). Absolutno gledano je prispevke pripravilo 362 različnih slovenskih udeležencev in 213 udeležencev iz tujine. Lahko bi rekli, da je 575 avtorjev v povprečju pripravilo 2,22 članka (slika 9). Med slovenskimi udeleženci je na vseh srečanjih sodelovala Irena Porekar Kacafura iz Pokrajinskega muzeja Maribor, le enkrat manj pa kolegici Irena Jeras Dimovska iz Gorenjskega muzeja in Tamara Trček Pečak z UL ALUO. Iz tujine so s prispevki največkrat sodelovali hrvaški kolegi: sedemkrat Venija Bobnjarić Vučković iz Hrvaškega restavratorskega zavoda, šestkrat pa njena kolegica Daniela Ratkajec in Sagita Mirjam Sunara s splitske Likovne akademije.
Pod prispevke so se podpisali avtorji in soavtorji iz 127 različnih ustanov, zavodov, podjetij, društev, od tega iz 72 slovenskih in 56 iz tujine ter samozaposleni konservatorji-restavratorji iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Nemčije. V prvih letih strokovnega srečanja so prevladovali udeleženci iz slovenskih muzejev in galerij, v zadnjih letih pa se vztrajno povečuje delež sodelujočih iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine in samozaposlenih (slika 10).
Povečuje se tudi delež udeležencev iz znanstveno-raziskovalnih institucij, ki sodelujejo predvsem pri naravoslovnih preiskavah (Zavod za gradbeništvo; različni oddelki Biotehniške in Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani; Institut »Jožef Stefan« idr.) (sliki 10 in 11, ostali).
Iz analize je razvidno, da je bilo do vključno leta 2019 največ objavljenih prispevkov s področja konserviranja-restavriranja slikarskih del na različnih nosilcih (138), sledijo naravoslovne preiskave (107) in posegi na delih na papirju (106). V zadnjih letih vztrajno narašča tudi število prispevkov o preventivnem konserviranju in izobraževanju (slika 12).
Z delom plakatov s strokovnih srečanj smo večkrat gostovali v Narodnem muzeju v Beogradu oziroma v Inštitutu za konservacijo (leta 2003 in 2005 s po 41 plakati, leta 2007 s 27 plakati in leta 2014 z 29 plakati ter filmom), ob tem pa je vedno izšla tudi publikacija. Plakate slovenskih konservatorjev-restavratorjev smo predstavljali še v Bolgariji – na razstavi Crossing Boundaries – Sharing Experience (2006), na Forum Conservation (2007), v razstavni dvorani Sredets v Sofii (2009) in Romuniji – 26 plakatov na razstavi Heritage Without Borders v Sali Unirii Narodnega muzeja v Albi Iuliji (2013); v Kulturnem centru na gradu v Albi Iulii (2015) in v Narodnem muzeju Oltenije v Craiovi (2017).
Pod uredništvo zbornika so se doslej podpisali trije kolegi. V uredniškem odboru, ki smo ga ustanovili leta 2012, so najprej sodelovale tri urednice, danes pa šteje sedem članic. V devetnajstih letih se je v organizacijskem odboru zamenjalo 16 kolegov, v skupini izvršilnih organizatorjev pa 18 kolegov. Jezikovni pregled slovenskih in angleških povzetkov so opravljali po trije lektorji. K recenziji plenarnega sklopa smo povabili štiri kolege, zbornik je oblikovalo 6 oblikovalcev, tiskali pa smo ga v štirih različnih tiskarnah. Vsakoletni uvodnik v zborniku je do sedaj napisalo 12 različnih avtorjev. Povedni so tudi podatki o številu strani v publikaciji. Prva iz leta 2001 je obsegala 37 strani, leta 2011 je imela 83 strani, zadnja iz leta 2019 pa že 205 strani.
Naj ob koncu še omenimo, da je naše strokovno srečanje v vseh letih podprlo 76 različnih sponzorjev, kar 18-krat pa sta nas finančno podprli podjetji Euromix d.o.o. iz Ljubljane in Kambič d. o. o. iz Semiča. Morda je takšen statističen pregled podatkov naporen za branje, kaže pa na to, da smo srečanje povzdignili na raven pomembnega slovenskega in mednarodnega strokovnega posvetovanja konservatorjev-restavratorjev, pri katerem sodeluje vedno več kolegov, ne le kot avtorji ali soavtorji prispevkov in plakatov, temveč tudi kot aktivni organizatorji. Mobilizacija strokovne javnosti je za uspeh tovrstnih posvetovanj izjemnega pomena.
Nataša Nemeček, Narodni muzej Slovenije
Irena Porekar Kacafura, Pokrajinski muzej Maribor
[1] Milić, 2001, str. 3.
[2] Langus Hribar, 2008, str. 3.
[3] Prav tam.
LITERATURA IN VIRI
Langus Hribar, I., 2008. V: Milič, Z., ur. Konservator-restavrator, Povzetki strokovnega srečanja 2008. Ljubljana: Skupnost muzejev Slovenije.
Milić, Z., ur., 2001–2005. V: Strokovna predstavitev slovenskih konservatorskih in restavratorskih delavnic 2001, 2002, 2003, 2004, 2005. Ljubljana: Skupnost muzejev Slovenije.
Milić, Z., ur., 2006–2009. V: Konservator-restavrator, Povzetki strokovnega srečanja 2006, 2007, 2008, 2009. Ljubljana: Skupnost muzejev Slovenije.
Milić, Z., ur., 2010. V: Konservator-restavrator, Povzetki strokovnega srečanja 2010. Ljubljana: Skupnost muzejev Slovenije.
Motnikar, A., ur., 2011–2012. V: Konservator-restavrator, Povzetki strokovnega srečanja 2011, 2012. Ljubljana: Skupnost muzejev Slovenije.
Motnikar, A., ur., 2013–2014. V: Konservator-restavrator, Povzetki strokovnega srečanja 2013, 2014. Ljubljana: Skupnost muzejev Slovenije in Društvo restavratorjev Slovenije. Nemeček, N., ur., 2015–2019. V: Konservator-restavrator, Povzetki strokovnega srečanja 2015, 2016, 2017, 2018, 2019. Ljubljana: Skupnost muzejev Slovenije in Društvo restavratorjev Slovenije.
