Posavski muzej Brežice, 22. maj 2023
Strokovna srečanja konservatorjev-restavratorjev že triindvajset let organizirata Društvo restavratorjev Slovenije in Skupnost muzejev Slovenije v sodelovanju s posameznimi muzejskimi institucijami. Z leti so se začeli pridruževati tudi kolegi iz tujine in dogodek je prerasel v mednarodno srečanje.
Posavski muzej Brežice je letos drugo leto gostitelj Srečanja. Potekalo bo v ponedeljek, 22. maja 2023, osrednja dogodka pa bosta odprtje razstave in predstavitev novega zbornika. Izpostavljene vsebine, namenjene strokovni javnosti, bodo predstavljene med 10. do 15. uro, razstava plakatov s predstavitvijo najnovejših dosežkov v stroki pa bo v muzeju na ogled vse do 30. junija.
Uredniški odbor publikacije Konservator-restavrator v sestavi Sabina Dolenec, Irena Porekar Kacafura, Anita Klančar Kavčič, Jasna Malešič, Ana Motnikar, Nataša Nemeček, Andreja Ravnikar in glavna urednica Ajda Mladenović je prejel 74 povzetkov plakatov, ki pokrivajo izredno raznolika področja dediščine. Poleg slovenskih so se na poziv odzvali tudi kolegi s Hrvaške in iz Portugalske, ki ohranjajo tradicijo mednarodne udeležbe. Številni prispevki o novih tehnologijah odsevajo sodoben pristop, ki ne vstopa le na področje konservatorsko-restavratorske stroke, temveč globalno v večino strok. Več je prispevkov o izobraževanju in naravoslovnih preiskavah, precej manj pa, presenetljivo v primerjavi s preteklimi leti, s področja slik in tekstila.
PLENARNI SKLOP: RESTAVRATORSKI PRISTOPI MATEJA STERNENA
Letošnji plenarni sklop razgrinja delček restavratorske zgodovine, ki je pri nas zaenkrat še slabo raziskana in publicirana. Tema je posvečena restavratorskemu delovanju Mateja Sternena (1870−1949), ki je širši javnosti sicer bolj znan kot impresionistični slikar, a je bil tudi pionir in vodilni slovenski restavrator prve polovice 20. stoletja, ki je pustil svoje sledi na več kot 170 umetninah v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem. Avtorice Ajda Mladenović (ZVKDS RC), Simona Škorja (Moderna galerija), Anita Klančar Kavčič (ZVKDS RC) in Mateja Neža Sitar (ZVKDS Območna enota Maribor) v prispevku obravnavajo Mateja Sternena kot restavratorja in v kontekstu zgodovinskih in družbenoekonomskih razmer raziskujejo njegov način dela, materiale in metodologije, ki jih je uporabljal za reševanje umetnin, ter izpostavljajo njegova posega na srednjeveških stenskih slikah v cerkvi na Vrzdencu in na oljni sliki Križani z Marijo Magdaleno iz Brunka pri Radečah. Ugotavljajo, da je kot izobražen in izredno delaven slikar dobro poznal tehnologije in materiale iz svoje slikarske prakse, obenem pa se je izobraževal prek tedanjih slikarskih in restavratorskih priročnikov, kar dokazujejo njegova bogata knjižnica in zapiski. Z akademsko izobrazbo, kar je bila tedaj redkost, in številnimi naročili ter s tem izkušnjami si je pridobil velik ugled ter si ustvaril monopolen položaj, saj v prvi tretjini 20. stoletja pri nas ni bilo bolj izkušenega restavratorja, kateremu bi spomeniška služba zaupala restavratorska naročila. Njegov način dela je tedaj predstavljal sodoben pristop k restavriranju, svoje delo pa je opravljal odgovorno in s spoštovanjem do dediščine.
PREDSTAVITVE PLAKATOV – IZBOR
Med deli na papirju izpostavljamo prispevek Polone Paglovec Šuligoj (Goriški muzej) Grafični listi Zorana Mušiča. Grafični listi Zorana Mušiča iz stalne zbirke Goriškega muzeja so bili pri postavitvi razstave popolnoma neustrezno opremljeni, zato so se začele kazati poškodbe. Med letoma 2019 in 2022 so celotno grafično zbirko Zorana Mušiča po sklopih pregledali in opravili potrebne posege. Vse grafike so previdno vzeli iz okvirjev in paspartujev, konservirali-restavrirali mehanske poškodbe ter jih z naramnicami iz japonskega papirja ponovno namestili v paspartuje in okvirje. Grafična zbirka zaradi trenutne obnove Gradu Dobrovo, kjer si prizadevajo vzpostaviti optimalne razmere za hranjenje, ni razstavljena.
Med prispevki s področja konserviranja-restavriranja slikarskih del izpostavljamo prispevek Zoje Bajdè (ZVKDS RC) z naslovom Odstranitev emulzijskega premaza s hrbtne strani slike Streljanje talcev, 13. 10. 1942 Toneta Kralja. Nelakirane oljne slike 20. stoletja so zaradi kemične sestave barve, polimerizacije med sušenjem in procesov razgradnje izjemno občutljive. Čiščenje z vodo, tudi če se izkaže za učinkovito, je zato lahko precej kočljivo. Pri odstranjevanju emulzijskega premaza na hrbtišču obojestransko poslikane slike Toneta Kralja Streljanje talcev, 13. oktober 1942 je bilo uporabljeno zgoščeno topilo, s čimer se je zmanjšal vpliv vode na poškodovano barvno plast. Na najbolj občutljivih predelih je bilo zgoščeno topilo naneseno prek silikonskega gela, s čimer se je zmanjšal pritisk čopiča na površino barvne plasti in vatnih tamponov pri odstranjevanju, s tem pa tudi možnost dodatnih poškodb že načetih slikovnih plasti.
Prispevek Martina Klinca (samozaposlen) Ohranjanje prvotnega laka dviguje konservatorsko-restavratorske standarde na področju polikromirane lesene plastike. Zaključni lak na poslikanih predmetih kulturne dediščine ščiti barvno plast, obenem pa ji daje globino. Ohranjanju prvotnega laka v preteklosti niso posvečali posebne pozornosti, zato se je materialna plat tovrstnih premazov skorajda izgubila in pozabila, kar pa pomeni tudi izgubo pomembnega materialnega dokumenta. Pri odstranjevanju sekundarnega premaza z velikega oltarja sv. Andreja v Makolah je bil iz ostankov odstranjene poslikave uspešno izluščen originalni lak, nato pa je bila oltarna kulisa po dekantiranju, filtraciji in ponovnem zgoščevanju originalnega laka z njim ponovno lakirana. Gre za edinstven primer ohranitve materialne in estetske celovitosti umetnine. Makolski veliki oltar je tako najverjetneje edini v Sloveniji z ohranjenim in prezentiranim originalnim lakom po izvedenih konservatorsko-restavratorskih posegih.
Na področju stenskih poslikav izpostavljamo tri pomembna odkritja. Jerneja in Mojca Kos (Kos d.o.o. in samozaposlena) predstavljata odkritje in konserviranje-restavriranje baročnih poslikav v zvonici cerkve Marijinega vnebovzetja v Šmarju pri Jelšah. Anita Klančar Kavčič (ZVKDS RC) piše o nepričakovanem odkritju kvalitetnih poslikav baročnega slikarja Franca Jelovška v cerkvi sv. Jurija v Šenčurju, ki so se razkrile med konservatorsko-restavratorskimi posegi na glavnem oltarju, ter o njihovem restavriranju. S tem odkritjem in prezentacijo poslikav je celoten oltarni prostor dobil drugačno vsebinsko, slogovno in likovnoprostorsko podlago. Anka Batič (samozaposlena) pa predstavlja prvo fazo odkrivanja poslikav Toneta Kralja v nekdanji Slovanski kapeli, danes Waldorfski šoli na Streliški ulici v Ljubljani.
Irena Porekar Kacafura (Pokrajinski muzej Maribor) v prispevku Bosman – ženitovanjska pogača predstavlja delo s področja konserviranja-restavriranja muzejskega gradiva. Bosman je imel v ženitovanjskih običajih severovzhodne Slovenije obreden, magičen pomen. Njegova osnova je štruca kruha, v tem primeru narejena iz barvanega mavca, na katero so nameščene figurice, ki ponazarjajo del svatovskega sprevoda, in drevesne krošnje – vse izdelano iz lesa, papirja in lanu. Z leti se je nabralo precej nečistoč, prišlo je do poškodb. V konservatorsko-restavratorskem posegu je bil predmet očiščen, tanke razpoke na površini so bile zapolnjene z lepilom z dodatkom mavca in retuširane z akrilnimi barvami. Največ časa je zahtevalo čiščenje in oblikovanje papirne dekoracije, pri čemer pa madeži na papirju niso bili odstranjeni, saj bodo na njih opravljene dodatne analize. Za razstavljanje in hranjenje bosmana je bila izdelana nova vitrina, ki skrbi za stabilnost in zaščito.
Portugalska kolegica Ana Sofia Neves (Universidade de Lisboa) s sodelavci sega na področje digitalnih tehnologij. Prispevek Dostopnost restavriranja slik slepim in slabovidnim predstavlja projekt, katerega cilj je razumeti, katere od virov dostopnosti, ki se uporabljajo v muzejih, kot so neposreden dotik originalnih delov ali replik ter zvočni zapisi, je mogoče prilagoditi kontekstu konserviranja in restavriranja. Glavna ideja je približati slabovidnim vključujoče in dostopne vire, ki na didaktičen način posredujejo informacije iz konservatorsko-restavratorskih projektov. V rabi so modeli, ki se nanašajo na tehnično in materialno karakterizacijo umetnine, na primer zaporedje plasti, ki sestavljajo sliko, relief, ki prikazuje kompozicijo dela, ali celopostavne figure, ki ponazarjajo upodobljence na sliki.
PrispevekZale Uršič(študentka UL, ALUO) MiCorr – prostodostopno orodje za diagnostiko in dokumentiranje kovinskih predmetov predstavlja novo neinvazivno in prostodostopno spletno orodje MiCorr, ki uporabniku pomaga pri vizualnem identificiranju, diagnostiki in dokumentiranju kovinskih predmetov ter omogoča pregled podatkovne baze predmetov, ki so jih vnesli drugi uporabniki. MiCorr spodbuja interdisciplinarnost, participativnost in dostopnost ter ima ob širjenju mreže uporabnikov velik potencial, da postane še bolj priročno orodje za vsakega posameznika, ki se sreča s kovinskimi predmeti kulturne dediščine.
Med naravoslovnimi preiskavami izpostavljamo prispevek Mihe Hrena (Zavod za gradbeništvo Slovenije) s sodelavci Uporaba mikrotomografije za analizo šifrirnega stroja Enigma M4. Mornariško verzijo Enigme so med letoma 1984 in 1986 odkrili v razbitinah nemškega minolovca R 15 na morskem dnu ob istrski obali. Na stroju so bili izvedeni konservatorsko-restavratorski posegi in skeniranje z mikrotomografijo, s katero so avtorji pridobili dragocene podatke o notranjem stanju naprave (rotorji in elektronika) in identifikaciji modela, ne da bi jo dodatno poškodovali.
Maja Sučević Miklin (Sveučilište u Zagrebu, Akademija likovnih umjetnosti) v prispevku Evakuacija umetnin po potresu – primeri iz hrvaške konservatorsko-restavratorske prakse predstavlja primer odziva stroke na naravno nesrečo. Leta 2020 je Zagreb prizadel močan potres, ki je povzročil veliko gmotno škodo predvsem v središču mesta, kjer se nahajajo številne zgodovinske stavbe, vključno s katedralo, cerkvami in znamenitimi muzeji. Ko so bile stavbe po potresu zavarovane, so morali strokovnjaki evakuirati umetnine. Faze evakuacije so predstavljene na podlagi izkušenj s terenskega in praktičnega dela na območju Zagreba, ki je vključevalo javne in sakralne ustanove ter njihovo premično kulturno dediščino in inventar. Poudarek je na nekaterih fazah evakuacije, kot so demontaža, popis, označevanje, pakiranje, transport, začasno skladiščenje in nadzor.
S področja izobraževanja izpostavljamo dva prispevka. Ana Božičević (Sveučilište u Zagrebu, Akademija likovnih umjetnosti) pod naslovom Konservatorsko-restavratorska dela in izdelava 3D modela kiparske kompozicije Tarča II v okviru mednarodnega interdisciplinarnega projekta Od blizupredstavlja projekt, zasnovan z namenom približati konservatorsko-restavratorsko stroko muzejskemu občinstvu. Poudarek je bil na sodelovanju muzejskih konservatorsko-restavratorskih oddelkov in ustanov, zato so študentje treh akademij (iz Ljubljane, Splita in Zagreba) pod vodstvom svojih mentorjev izvajali posege na dragocenem muzejskem gradivu in pripravili razstavo o restavriranju in ohranjanju del moderne in sodobne umetnosti. V okviru tega projekta so bila izvedena konservatorsko-restavratorska dela na dveh od treh skulptur, ki sestavljajo celoto Tarča II Marije Ujević Galetović iz leta 1981. Poleg standardnih postopkov je bila v proces dela vključena tudi avtorica osebno in s svojimi nasveti pomembno prispevala k uspehu celotnega podviga.
Drugi je prispevekLidije Gardina (Pokrajinski muzej Koper) Izobraževanje o materialih za konservatorsko-restavratorske posege na keramiki in kamnu.V Pokrajinskem muzeju Koper so pod okriljem Društva restavratorjev Slovenije ob mednarodnem muzejskem dnevu 2022 organizirali tri enodnevne delavnice z naslovom Predstavitev materialov za konserviranje in restavriranje keramike in kamna. Na delavnici so preizkusili različne restavratorske materiale za pranje, čiščenje, lepljenje, utrjevanje in rekonstruiranje ali dopolnjevanje keramičnega in kamnitega gradiva. Udeleženci so imeli priložnost, da si podelijo dragocene delovne izkušnje in se poučijo o novih pristopih h konserviranju-restavriranju keramičnih in kamnitih eksponatov.
Ajda Mladenović, ZVKDS Restavratorski center (glavna urednica publikacije Konservator-restavrator)
