Ob praznovanju 20. obletnice strokovnega srečanja v plenarnem sklopu v trinajstih prispevkih analiziramo dogajanje na področju konserviranja-restavriranja v zadnjih dvajsetih letih.
V prvem prispevku se avtorici Nataša Nemeček (Narodni muzej Slovenije) in Irena Porekar Kacafura (Pokrajinski muzej Maribor) vračata v zgodovino in obenem postrežeta z zanimivimi statističnimi podatki. Prvo srečanje je leta 2001 potekalo v atriju Narodnega muzeja Slovenije. Na njem je bilo predstavljenih 33 plakatov. Že leta 2003 so na srečanju začeli sodelovati kolegi s Hrvaške, od leta 2004 kolegi iz Srbije, pozneje so se jim pridružili še konservatorji-restavratorji iz Bolgarije, Romunije, Avstrije in Italije. Leta 2010 je organizacijo srečanja prevzel Slovenski etnografski muzej. Število plakatov se je podvojilo tako, da je bilo leta 2014 predstavljenih že 72 plakatov. Leta 2015 je organizacijo srečanja prevzela Narodna galerija in leta 2019 je bilo razstavljenih že 97 plakatov. Zanimivi so tudi statistični podatki. Na začetku so na srečanju prevladovale teme s področja konserviranja-restavriranja muzejskega gradiva, na zadnjem srečanju leta 2019 pa so prispevki bolj raznoliki. Skorajda enakovredno so zastopane teme s področja premične (muzeji, galerije) in nepremične kulturne dediščine (ZVKDS), glede na situacijo pa so močno zastopani tudi samozaposleni s področja kulture. Prav tako so v zadnjih letih zelo aktivne raziskovalne ustanove (ZAG, BTF, FKKT …). Med gradivom je daleč najbolj zastopano področje konserviranja-restavriranja slikarskega gradiva.
V drugem prispevku avtorici Ana Kocjančič (samozaposlena) in Irena Porekar Kacafura (Pokrajinski muzej Maribor) predstavljata delovanje Društva restavratorjev Slovenije, ki danes vključuje okoli 240 članov. Poleg izobraževanj v obliki delavnic Društvo organizira tudi štiri glavne projekte: publikacijo Konservator-restavrator, Strokovno srečanje, Konservatorsko-restavratorsko transverzalo in podelitev nagrad in priznanj Mirka Šubica. Aktivno je tudi na mednarodnem področju, saj je član Evropskega združenja konservatorsko-restavratorskih organizacij – E.C.C.O.
V tretjem prispevku avtorica Jana Šubic Prislan (Goriški muzej) predstavlja delovanje sekcije za konservatorsko-restavratorsko dejavnost, ki deluje v sklopu Skupnosti muzejev Slovenije. Srečanje se je namreč začelo prav na pobudo kolegija te sekcije. Eden izmed najuspešnejših projektov sekcije je Priročnik za konservatorsko-restavratorsko dejavnost, ki izhaja od leta 2001.
Prispevki, ki sledijo prvemu delu, so posvečeni problematiki konserviranja-restavriranja posameznih vrst gradiva v zadnjih dvajsetih letih.
Avtorica Ana Motnikar (Slovenski etnografski muzej) predstavlja konserviranje-restavriranje tekstila v štirih restavratorskih delavnicah – v Pokrajinskem muzeju Ptuj–Ormož, Slovenskem etnografskem muzeju, Narodnem muzeju Slovenije in Pokrajinskem muzeju Maribor – ter izpostavlja pomen preventivnega konserviranja.
Področje papirja, pergamenta in knjižnih vezav predstavlja Blanka Avguštin Florjanovič (Arhiv Republike Slovenije). Avtorica predstavlja konserviranje-restavriranje tovrstnega gradiva v treh institucijah – Arhivu Republike Slovenije, Narodni in univerzitetni knjižnici ter Narodni galeriji. K razvoju tega področja so namreč precej prispevala številna izobraževanja v zadnjih dvajsetih letih.
Lucija Močnik Ramovš (Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje) v prispevku predstavlja razvoj konservatorsko-restavratorskih metod na slikarski dediščini. Osredotoča se predvsem na problematiko podlepljanja. Kemiki, kot sta Richard Wolbers in Paolo Cremonesi, ter drugi strokovnjaki so vplivali na uvajanje številnih novih selektivnih in nadzorovanih metod za čiščenje slik na platnu in pomenijo resnično temeljit prelom s preteklo prakso.
Področje lesene plastike predstavlja Miladi Makuc Semion (Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje). Izpostavlja, da posegi na dediščini vedno utelešajo duh časa, saj ima vsaka doba svoj način dela, restavriranja, materiale.
Problematiki pohištva se v prispevku posveča Boštjan Roškar (Pokrajinski muzej Ptuj–Ormož) in izpostavlja starostno strukturo muzejskih konservatorjev-restavratorjev. Opozarja, da bi morala vodstva muzejev razmišljati o tem, da bi vsaj pet let pred upokojitvijo morali uvajati mlajše konservatorje-restavratorje, saj na tem področju ni mogoče pridobiti formalne izobrazbe.
Področje muzejskega keramičnega gradiva predstavljata Janja Slabe (Narodni muzej Slovenije) in Ajda Purger (samozaposlena). Ugotavljata, da večina delavnic uporablja podobne postopke in materiale, ki so v naše delavnice prišli po tujih vzorih, izpostavljata pa potrebe po dodatnem izobraževanju na tem področju.
Kovinsko gradivo predstavljata Nataša Nemeček (Narodni muzej Slovenije) in Irena Porekar Kacafura (Pokrajinski muzej Maribor). Na tem področju v Sloveniji deluje več delavnic, nekatere izmed njih pa se soočajo z veliko količino na novo izkopanega arheološkega gradiva. Kljub razmeroma enotni metodologiji dela pa sta poglavitni težavi pomanjkanje možnosti za izobraževanje in težko dostopne sistematične naravoslovne raziskave.
Martina Lesar Kikelj, Anita Kavčič Klančar in Ajda Mladenović (vse ZVKDS Restavratorski center) predstavljajo področje stenskih poslikav in mozaikov. Izjemen razvoj tega področja je spodbudilo restavriranje obočne poslikave Giulia Quaglia v ljubljanski stolnici. To je vodilo k uvajanju novih metod dela z uporabo anorganskih materialov, k sodobnemu dokumentiranju, tesnejšemu povezovanju z naravoslovnimi znanostmi in številnim izobraževanjem.
Področje naravoslovnih raziskav je razdeljeno na štiri sklope. Katja Kavkler (ZVKDS Restavratorski center) predstavlja delo Naravoslovnega oddelka na ZVKDS Restavratorski center s poudarkom na neinvazivnih analizah slik na platnu in lesu, stenskih slikah, lesenih in kamnitih kipih ipd. Eva Menart (Narodni muzej Slovenije) predstavlja naravoslovne raziskave na muzejskem gradivu s poudarkom na rentgenski radiografiji in metodi XRF. Sabina Kramar (Zavod za gradbeništvo Slovenije) predstavlja naravoslovne raziskave naravnega kamna, stenskih slik in mozaikov ter preiskave učinkovitosti različnih utrjevalcev in novih materialov. Matija Strlič s soavtorji predstavlja evropsko znanstveno infrastrukturo za potrebe dediščinske znanosti E–RIHS.
Zadnji prispevek Eve Menart (Narodni muzej Slovenije) je posvečen problematiki preventivnega konserviranja, področju, ki v zadnjih letih postaja vse bolj aktualno.
PREDSTAVITVE PLAKATOV – IZBOR
Na področju konserviranja-restavriranja tekstila izpostavljamo prispevek Eve Ilec Konserviranje koptskih tkanin iz Narodnega muzeja Slovenije. Koptske tkanine so bile v krhkem stanju, saj so bile stoletja izpostavljene neugodnim klimatskim razmeram.
Med deli na papirju izpostavljamo prispevek hrvaške kolegice Ane Radić Bizjak Raziskave tehnik izdelave marmoriranega papirja v univerzitetni knjižnici v Splitu. Avtorica predstavlja izdelovanje marmoriranega papirja po tradicionalnih recepturah.
Med slikarskimi deli avtorica Lucija Močnik Ramovš predstavlja prispevek Konserviranje močno deformirane slikovne plasti na nosilcu iz jute – problemi in rešitve. Za sliki iz protokolarnega objekta Grad Brdo je značilna neenakomerna razvejanost razpok, ki so nastale zaradi togega nosilca.
Martina Vuga v prispevku z naslovom Kako je Paolo pomagal Mariji opisuje posege, s katerimi so se poskušali približati izvirnemu videzu umetnine iz zgodnjega 16. stoletja in vzpostaviti prvotno barvno ravnotežje.
Na področju arheologije Helena Pucelj Kranjc v prispevku Konserviranje-restavriranje latenskega meča iz Potočnikove zbirke opisuje ponovne posege na meču iz Ljubljanice z ohranjeno nožnico.
Lisa Rode nam v prispevku Uporaba sintetične smole za barvno dopolnjevanje glazirane keramike predstavlja barvno dopolnjevanje glaziranih keramičnih predmetov s fotokemičnimi stabilnimi smolami Laropal.
Med prispevki, uvrščenimi v kovinsko gradivo, bi lahko izpostavili prispevek Jožeta Drešarja Popotovanje piranskega nadangela Mihaela. V filmu so prikazani posegi na kipu, ki se mu je leta 2019 odlomil del desnega krila.
Med prirodoslovnim gradivom je zanimiv prispevek Matjaža Černile Botanični del postavitve barjanske diorame . Ob prenovi barjanske diorame so namreč uporabili dve metodi tridimenzionalne preparacije rastlin: sušenje v kremenčevem pesku in liofilizacijo.
Avtorica Katja Pohl v prispevku Stenska oprema historičnih stavb v starem mestnem jedru v Ljubljani in njihovo evidentiranje in dokumentiranje opozarja, da so posegi investitorjev v historičnih stavbah stare Ljubljane hitri in zaletavi, z njimi pa izgubljamo stare dekorativne poslikave.
Erica Sartori v prispevku Stabilizacija mavčnih nosilcev: Frančišek Smerdu, Motiv iz NOB predstavlja dopolnjevanje poškodb na mavcu brez uporabe vode s kitom na osnovi 10-odstotne raztopine Aquazola 500.
Prispevek Jerneja Jermana Kako smo prebudili rusko lepotico, uvrščen v področje stavbne dediščine, opisuje posege na ruski dači – slikoviti podeželski vili v Zgornjih Gameljnah, ki je po letih propadanja dobila novega lastnika, ki se je takoj lotil prenove.
Med naravoslovnimi raziskavami izpostavljamo prispevek Maše Kavčič s soavtorji z naslovom Testiranje čistilnih sistemov in analitsko spremljanje čiščenja Herrleinove stenske poslikave v Gruberjevi palači. Ugotovili so, da je najprimernejše čistilno sredstvo emulzija na osnovi silikonskega gela KSG 350-Z.
V prispevku Izdelava razstavnih lutk za historična oblačila, uvrščenem v področje preventivnega konserviranja, Irena Porekar Kacafura opozarja, da je pri razstavljanju historičnih tekstilnih predmetov zelo pomembno, da so primerno podprti in tako zaščiteni pred poškodbami.
Nataša Nemeček, Narodni muzej Slovenije (glavna urednica publikacije Konservator-restavrator)
